Tema: Delfini v slovenskem morju

»Pofotografiramo hrbtne plavuti delfinov in ker ima vsak delfin drugačno obliko hrbtne plavuti, zaradi različnih interakcij lahko tako točno vemo, za katerega delfina gre.«

»V slovenskem morju pravzaprav živi samo ena vrsta kitov oziroma delfinov, in to je vrsta velika pliskavka.«

»Ne skušamo se s plovilom zaganjati v živali ali jim na silo slediti, ne skušamo jih hraniti, ne skušamo skakati v vodo ali plavati z njimi. Najbolje je upočasniti plovilo, po možnosti celo ustaviti in ugasniti motor, uživati v trenutku.«

»Danes vemo, da to populacijo tvori približno 150 živali, ki so tu prisotne celo leto.«

»Težava naših delfinov je, da prostora na sever nimajo in ne vemo, kako se bo to odražalo z morebitnim prihodom drugih delfinov, ki se bodo z juga Jadranskega morja morda selili višje, kar vodi v večjo tekmovalnost za vire, za hrano, za prostor.«

»Na ta način se prepoznavajo in se naslavljajo oz. pokličejo. Manj zanimivo je, da jih lahko prek teh žvižgov prepoznavamo tudi mi.«

»Na dovolj dolgi rok lahko, če uspemo zbrati dovolj podatkov in jih obdelamo, ustvarimo nek katalog podpisnih žvižgov teh živali in s tem ugotavljamo, kje je bil kdo prisoten tudi ponoči oz. takrat, ko nismo na terenu.«

»Vsak delfin ima tudi svoj lastni 'podpisni žvižg', ki predstavlja njegovo 'ime'.«

»Na podlagi teh žvižgov se delfini medsebojno prepoznavajo, z natančno analizo teh zvokov pa jih lahko prepoznajo tudi raziskovalci.«